Premer zapišemo brez odbitka skorje! Sistem samodejno upošteva ter izračunava odbitke dvojne debeline skorje na podlagi predvidenih orientacijskih vrednosti.
Dolžino hloda zapišemo z vključeno nadmero! Sistem pri izračunu volumna samodejno upošteva odbitek nadmere. Dolžina se samodejno zaokrožuje na najbližjo predvideno nominalno dolžino.
Izmerimo premer največje zrasle grče na hlodu v centimetrih. Merimo najmanjši premer grče, brez upoštevanja vejnega ovratnika.
Izmerimo premer največje nezrasle grče na hlodu v centimetrih. Merimo najmanjši premer grče, brez upoštevanja vejnega ovratnika.
Izmerimo dimenzije največje slepice na hlodu! Kvarni vpliv napake izrazimo z razmerjem med višino (v) in širino bradavice (l). Oba podatka merimo v centimetrih.
Ekscentričnost je odmik stržena od geometričnega središca prečnega prereza sortimenta.
Krivost predstavlja odklon debla od ravne osi.
Koničnost je značilna za malolesna debla, nastopi tudi v zgornjem delu debla.
Razpoke nastanejo zaradi notranjih napetosti v deblu ali zunanjih vplivov na sortiment.
Kolesivost so krožne razpoke v deblu (običajno prisotne na večji dolžini) med branikami.
So poškodbe, ki jih povzročajo žuželke na neustrezno skladišcenih izdelanih sortimentih.
Trohnoba je poškodba, ki je rezultat razgradnje lesa z glivami.
Pojav obarvanosti (rjavost, modrivost) opisujemo kot spremembo naravne barve lesa.
Na sortimentu ugotavljamo, ali so vidni znaki podlubnikov (npr. Ips typographus, Pityogenes chalcographus).
Izmerimo premer dveh največjih zdravih grč na dolžini 4-ih metrov.
Izmerimo premer dveh največjih trohnečih grč na dolžini 4-ih metrov.
Pri zavitosti ali zaviti rasti so lesna vlakna razporejena spiralno, torej ne potekajo vzporedno z vzdolžno osjo debla.
So poškodbe, ki jih povzročajo žuželke na neustrezno skladiščenih izdelanih sortimentih.
Rdeče srce je na lokaciji predhodno fiziološko izsušene sredice debela zaradi oksidativnega obarvanja nastali dekolorirani les.
Zvezdasto rdeče srce je na lokaciji predhodno fiziološko izsušene sredice debela zaradi oksidativnega obarvanja nastali dekolorirani les.
Površinske poškodbe so različnega izvora. Pogosto je še rastoče drevje poškodovano zaradi udarcev pri sečnji in spravilu lesa.
Poškodbe skorje in lubja nastanejo zaradi različnih razlogov. Sem uvrščamo poškodbe zaradi sončnih opeklin, rebravosti in nekroze.